Psihoterapija za vse

Izjava organizacij glede osnutka zakona o psihoterapiji

Člani nevladnih in ostalih organizacij podpiramo regulacijo in ureditev področja psihoterapije. Skrbi pa nas, da trenutni osnutek zakona ne povečuje dostopnosti psihoterapije in jo celo slabša. Če se osnutek zakona ne spremeni, bodo najbolj prizadeti tisti, ki to pomoč potrebujejo najbolj. 

Želeli bi posebej opozoriti na naslednje tri točke:

1. Osnutek zakona diskriminira ljudi z duševno motnjo in podaljšuje čakalne dobe za psihoterapijo, saj uvaja novost, da v Sloveniji psihoterapevti ne bi smeli več delati z njimi. To pomeni, da bodo čez noč ostali brez svobodne izbire strokovne pomoči, vrste in čakalne dobe v zdravstvenem sistemu pa se bodo še podaljšale. Tako se bo še povečala uporabo zdravil brez psihosocialnih oblik pomoči, kar je v nasprotju s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Evropske komisije. V praksi to tudi pomeni, da veliko nevladnih organizacij visoko kvalitetne psihoterapevtske pomoči odraslim ter otrokom in mladostnikom z duševno motnjo ne bo smelo več nuditi. Tako nekatere nevladne organizacije ocenjujejo, da bo kar 2/3 njihovih uporabnikov ostalo brez brezplačne takojšnje pomoči.

2. Osnutek zakona ne poskrbi za otroke, mlade, starejše in socialno ogrožene, saj ne predpostavlja za nikogar brezplačnih terapij, niti javnih služb na različnih področjih. Po tem osnutku zakona ni predvidenih novih služb niti v sociali, kjer bi se psihoterapevti lahko formalno zaposlili v nevladnih organizacijah ali drugje v sociali, šolstvu, policiji, domovih za ostarele ipd. in nudili brezplačne psihoterapije - tako bi do psihoterapije lahko prišli vsaj socialno ogroženi in otroci, ki tovrstno pomoč krvavo potrebujejo in si je mnogi že zdaj ne morejo privoščiti.

3. Osnutek zakona ne poskrbi za boljšo dostopnost in kvaliteto psihoterapije. Ne le da se bodo povečale čakalne dobe za psihoterapijo v javnem zdravstvenem sistemu, nastradali pa bodo zopet pomoči potrebni posamezniki, še posebej najšibkejši. 

Od Ministrstva za zdravje si želimo upoštevanja svetovnih smernic in priprave zakona, ki bi imel pred očmi uporabnike, ki potrebujejo psihoterapevtsko pomoč. Želimo si zakon, ki bi vzpostavil jasne kriterije za poklic psihoterapevta, hkrati pa povečal dostopnost in kvaliteto psihoterapevtskih storitev. Najmanj, kar bi moral omogočiti, je povečanje dostopnosti do brezplačne psihoterapije najbolj ranljivim posameznikom naše družbe: otrokom, mladim, starejšim, socialno ogroženim in ljudem z duševno motnjo. Pričakujemo, da bodo psihoterapevti – tako kot to počnejo pri nas in v tujini že desetletja – še naprej lahko nudili brezplačno in takojšnjo pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo.